IZDELAVA SPLETNE TRGOVINE

Veliko je prednosti ki jih prinaša spletna trgovna

Beri dalje

KAJ JE SPLETNA TRGOVINA?

DEFINICIJA SPLETNE TRGOVINE
Spletna trgovina (tudi e-trgovina) je prodajno mesto kakršnega koli blaga ali storitve, ki obstoja v elektronski obliki, sprogramirani v internetu.
Definiramo jo ve?plastno:
  • lahko so enostavne predstavitvene strani pravnih in fizi?nih oseb, kjer lahko omenjeno blago ali storitev naro?imo po navodilih te strani, najve?krat preko e-pošte ali telefona,
  • lahko so predstavitvene strani z jasno definiranim katalogom, pogoji dostave in pla?ila, vendar naro?ila potekajo še vedno preko avtomatiziranega obrazca, e-pošte, naro?ilnice ali telefona,
  • prave e-trgovine pa so popolnoma avtomatizirane. Katalog nadomesti baza izdelkov in iskalnik, da lahko želen artikel najdemo in ga pošljemo v elektronsko košarico. Celoten nakup opravimo z miško, ne da bi se enkrat dotaknili tipkovnice, razen ko prvi? vnašamo svoje podatke za dostavo. Pa še temu se lahko izognemo z uporabo elektronskih denarnic.
KAJ MORA PODJETJE UPOŠTEVATI PRI OBLIKOVANJU SPLETNIH STRANI
Podjetje mora pri oblikovanju spletnih strani upoštevati naslednje dejavnike:
  • najprej mora definirati ciljni trg in cilje, ki jih želi s predstavitvijo dose?i. Ti so lahko pove?anje prodaje, ve?ja informiranost kupcev o izdelkih, izboljšano komuniciranje s kupci, pridobivanje povratnih informacij in podobno
  • predstavitev mora biti organizirana tako, da pritegne obiskoval?evo pozornost. Najpomembnejši je prvi vtis, na podlagi katerega se oblikuje dolo?ena podoba trgovskega podjetja v o?eh obiskovalca.
Spletne trgovine, ki bi ustrezala potencialnim kupcem, privabljala nove obiskovalce, jih prepri?ala za nakup in jih tudi zadržala ter hkrati pridobivala na ugledu, ni mogo?e oblikovati ?ez no?. Spletne strani mora podjetje oblikovati tako, da obiskovalcu e-trgovine:
  • omogo?ajo hitro iskanje informacij,
  • opozorijo, kje so najbolj privla?ne ponudbe trgovskega podjetja,
  • omogo?ajo ?im bolj enostavno nakupovanje,
  • ne zapravljajo dragocenega ?asa potencialnih kupcev.
Slike so namenjene predstavitvi izdelkov, storitev ali oseb, naro?ilnice pa naj bodo enostavne, poudarjene naj bodo najpomembnejše informacije o izdelku, ki ga bo kupec naro?il (Poto?nik, 179-180).
VZBUJANJE POZORNOSTI
Uporabnik vstopa na splet na razli?ne na?ine in izvaja široko paleto iskalnih strategij. Uporablja namre? spekter iskalnih strategij za lociranje nekega predmeta informacije, ali izvaja brezciljno ali generalno iskanje. Iskalce delimo na (Cvikl J. citira: Breitebach in Van Doren 1998, 560):
  • iskalce neposrednih informacij
  • posredni iskalci informacij (deskarji)
  • lovci na kup?ije
  • iskalci zabav
  • direktni kupci.
?e iskalec nima spletnega naslova ali ni prepri?an kaj iš?e, lahko kombinira klju?ne izraze na iskalnih portalih in povezavami po straneh, po katerih iš?e. Za podjetje je zelo pomembno, da ?e želi ujeti kupce, ki iš?ejo, da si previdno izgradijo dobre odnose z iskalnimi portali. Za to ima na voljo ve? možnosti: oglaševanje, publiciteta in dialog, ime domene in blagovna znamka, portali in iskalniki.
OGLAŠEVANJE SPLETNE TRGOVINE
Ob ustanovitvi e-trgovine ni dovolj, le ponuditi izdelke, pomembno je tudi kako ?imbolj pritegniti kupce na spletne strani. Zato je eden klju?nih dejavnikov uspeha spletne trgovine oglaševanje.
Spletne strani zagotavljajo nov na?in interaktivnega oglaševanja, ki poleg oglaševanja omogo?a še dvostransko komunikacijo. Glavni namen oglaševanja je prepoznavnost trgovskega podjetja in pritegnitev ?im ve?jega števila obiskovalcev, kjer jim lahko ponudi še ve? informacij o dolo?enem izdelku ter jih vzpodbudi k nakupu. Podjetje se lahko odlo?i za oglaševanje v:
  • pasicah – so najbolj u?inkovite, ko jih posameznik vidi prvi?. Osnovno merilo u?inkovitosti oglaševanja s pasicami je odstotek ljudi, ki nanjo klikne, vendar ?edalje ve? trgovskih podjetij kot merilo u?inkovitosti upošteva doseženo prodajo obiskovalcem, ki so kliknili na pasico,
  • oglasi v e-poštnih publikacijah – izkazali so se za u?inkovitejše od pasic. Glavni razlog je, da so pasice postale mote? element spletnih strani in jih obiskovalci preprosto ignorirajo, kakovost e-publikacije pa natan?no prebirajo in jim namenijo ve? ?asa.
10 RAZLOGOV ZAKAJ SE POTROŠNIKI ODLO?AMO ZA E-NAKUPOVANJE
Prednosti zaradi katerih se potrošniki odlo?amo za nakup preko e-trgovine:
  • nikoli zaprto – vse e-trgovine so odprte non-stop, izjeme so le tiste, ki so v prenavljanju ali okvari,
  • ni ga ?ez udobje – glavna prednost tako imenovana nakupovanje iz naslonja?a,
  • oddaljenost ni pomembna – želeni artikel se lahko nahaja na kateri koli zemeljski obli,
  • hitrost je denar – nakupovanje v internetu je hitrejše kot smo ga vajeni v resni?nem življenju. Hitrost je odvisna tudi od hitrosti povezave na katero smo priklju?eni sami, na katero je priklju?en prodajalec in od mo?i ra?unalnika, velikosti baze podatkov ter programa za e-trgovino, ki jo uporablja prodajalec,
  • pregled celotne ponudbe v minutah – preprostejša primerjava cen artiklov in izbira najugodnejše variante. Obstajajo celo posebne primerjalne spletne strani, na katerih si lahko ogledamo vso ponudbo konkuren?nih trgovin na enem mestu,
  • velikost ponudbe ni omejena – e-trgovina je omejena le z velikostjo svojega skladiš?a in z mo?jo strojne in programske opreme,
  • relativna varnost – moderni postopki kodiranja in enkripcije podatkov omogo?ajo zelo veliko varnost podatkov,
  • pregled preteklih nakupov – skoraj vsak e-trgovec pošlje kupcu potrditev nakupa, ki se shrani v e-poštni mapi prejete e-pošte. ?e le te ne brišemo, do minute natan?no vemo za vsak e-nakup,
  • avtomatizacija ponudbe – ve?je in bolj znane e-trgovine s pomo?jo piškotkov (cookies) in posebnih programov analizirajo nakup vsakega kupca posebej. Ko se kupec naslednji? vrne v e-trgovino, se na prvi strani pojavi samo njemu namenjena ponudba, sestavljena iz prejšnjih nakupov,
  • ceneje – postavitev e-trgovine je cenejša kot izgradnja prave trgovine.
POMANJKLJIVOSTI IN PROBLEMI E-NAKUPOVANJA
Pri e-nakupovanju se pojavljajo nekateri problemi:
  • neprilagojenost spremembam in spreminjanje nakupovalnih navad,
  • navidezna zmeda, ki vlada na e-trgovinskih straneh,
  • anonimnost,
  • tendenca e-trgovin po brezpla?nem oglaševanju (SPAM) – pošiljanje brezpla?ne e-pošte,
  • izdelkov ni mogo?e otipati, potresti, prevohati ali okušati – zanesti se je treba na spremljajo? tekst,
  • impulzivno nakupovanje odpade – v marketu vizualno kupec zajame precej ve? artiklov in se hitreje odlo?i za impulzivni nakup. V e-trgovini pa je potrebno ve? ?asa za pregled enake koli?ine izdelkov, je pa iskanje hitrejše,
  • skriti stroški – zara?unavanje DDV-ja na koncu, zara?unavanje manipulativnih stroškov,
  • pla?evanje z gotovino odpade – obi?ajno se uporabljajo mednarodno veljavne pla?ilne kartice, ?eki, nakazila,…
  • stroški dostave – nekatere trgovine ra?unajo dostavo posebej, pri tem del zneska zadržijo poštarji in kurirji,
  • pla?evanje in dostava .
MERJENJE DOSEGANJA CILJEV
Vidik merjenja uspeha oglaševanja na elektronskem trgu je relativno svež. Ve?ina avtorjev navaja, da se uspeh meri na naslednjih spremenljivkah:
  • promet spletne strani
  • trajanje obiska
  • stopnja konverzije (vidno/kupljeno)
  • velikost kataloga
  • prodajna vrednost
  • število transakcij
  • število uporabnikov merjeno s številom registriranih uporabnikov.
Najbolj pogoste so meritve prometa spletne strani in njihove gledanosti. Bistveno vprašanje merjenja prometa je, kaj je u?inkovit obisk? Porabnik lahko u?inkovito zadane stran, to pa ne pomeni dovolj dolgo uporabo strani, da bi le ta uspešno u?inkovala na obiskovlaca. Daljše bivanje daje možnost za bolj kvalitetno komunikacijo z ve? sporo?ili, kar pove?a možnost e-transakcij. Pri podaljšanem obisku je tudi ve?ja možnost izgradnje lojalnega kupca, kar ga bo spodbudilo k vra?anju na spletno stran.
Druga merila kot sta višina podaje in število nakupov, kažejo na zavedanje in željo po akciji. Transakcija se za?ne z naro?ilom, toda še ni kon?ana, dokler izdelek ni dostavljen in porabljen. Kupec vrednosti uspešnost nakupne transakcije s potemom procesa in izidom. Nadalje je potrebno raziskati tudi druge dejavnike, kot vpliv marketinškega komuniciranja skozi druge medije. Pri?akovati je potrebno, da na nakupno odlo?anje vpliva hkrati ve? medijev in da zaznavanje nega medija lahko vpliva na poznejše nakupe.
Vir: http://www.merkurgroup.eu/fileadmin/datoteke/kadri/dokumenti/e-valilnica/_2006/Spletna_trgovina.pdf

Naše spletno mesto uporablja piškotke za boljše delovanje. Z nadaljnjo uporabo te spletne strani se strinjate z našo POLITIKO PIŠKOTOV

EU Cookie Directive Module Information